Krvavenje med ščetkanjem, slab zadah ali umikanje dlesni se pogosto zdijo kot manjše težave, vendar lahko opozarjajo na bolezen obzobnih tkiv. Če vnetje napreduje, začne poškodovati strukture, ki držijo zobe v čeljusti. Nezdravljen paradontoza lahko zato povzroči majavost in nazadnje tudi izgubo zob.
Bolezen je lahko dolgo skoraj neopazna in ne povzroča nujno izrazite bolečine. Redni zobozdravstveni pregledi so zato pomembni tudi takrat, ko pacient nima večjih težav. Z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem je mogoče vnetje nadzorovati ter upočasniti oziroma ustaviti nadaljnje poškodovanje podpornih tkiv.
Kaj je paradontoza?
Izraz paradontoza se v vsakdanjem jeziku pogosto uporablja za parodontitis. Gre za kronično vnetno bolezen dlesni in drugih tkiv, ki obdajajo ter podpirajo zobe. Med ta tkiva spadajo kost, vezivna vlakna in zobni cement.
Bolezenski proces se običajno začne kot gingivitis oziroma površinsko vnetje dlesni. Dlesni so pordele, otekle in med ščetkanjem krvavijo, vendar podporna kost še ni poškodovana. Gingivitis je ob pravočasnem odstranjevanju oblog in pravilni higieni praviloma obvladljiv.
Če vnetje napreduje globlje, se med zobom in dlesnijo oblikujejo obzobni žepi. V njih se kopičijo bakterijske obloge in zobni kamen, ki jih doma ni mogoče učinkovito odstraniti. Sčasoma lahko pride do izgube prirastišča in čeljustne kosti. Takrat govorimo o parodontitisu.
Kateri simptomi opozarjajo na bolezen?
Paradontoza se lahko razvija počasi, zato zgodnjih znakov ni priporočljivo prezreti. Eden najpogostejših je krvavenje dlesni. Zdrave dlesni pri nežnem in pravilnem ščetkanju praviloma ne krvavijo.
Med opozorilne znake sodijo:
-
pordele ali otekle dlesni,
-
krvavenje med ščetkanjem ali uporabo medzobne ščetke,
-
dolgotrajen slab zadah,
-
neprijeten okus v ustih,
-
umikanje dlesni,
-
zobje, ki so videti daljši,
-
povečana občutljivost zobnih vratov,
-
nastajanje razmikov med zobmi,
-
sprememba položaja zob,
-
izcedek ob robu dlesni,
-
majavost zob,
-
bolečina pri žvečenju.
Pri kadilcih je lahko krvavenje manj izrazito, zato bolezen včasih napreduje brez očitnega opozorila. Odsotnost krvavenja pri kadilcu torej ne pomeni nujno zdravih dlesni.
Zakaj nastane paradontoza?
Glavni sprožilec so bakterijske zobne obloge. Če jih z rednim ščetkanjem in čiščenjem medzobnih prostorov ne odstranimo, se kopičijo ob robu dlesni. Del oblog sčasoma mineralizira in postane zobni kamen, ki ga domača ščetka ne more odstraniti.
Prisotnost bakterij sproži obrambni odziv telesa. Pri dovzetnem posamezniku lahko dolgotrajno vnetje začne poškodovati tudi lastna podporna tkiva zoba.
Na razvoj in napredovanje vplivajo tudi:
-
kajenje,
-
nezadostna ustna higiena,
-
sladkorna bolezen, zlasti če ni dobro urejena,
-
genetska dovzetnost,
-
stres in nekatere življenjske navade,
-
določena zdravila in zdravstvena stanja,
-
neredni zobozdravstveni pregledi,
-
že prebolela parodontalna bolezen.
Samo čiščenje zobnega kamna brez izboljšanja vsakodnevne higiene običajno ne zagotovi stabilnega dolgoročnega rezultata.
Kako zobozdravnik postavi diagnozo?
Diagnoze ni mogoče zanesljivo postaviti samo na podlagi fotografije ali opisa simptomov. Potreben je klinični pregled dlesni. Zobozdravnik ali parodontolog s posebno sondo izmeri globino prostora med zobom in dlesnijo ter preveri krvavenje, umik dlesni in majavost zob.
Izmeri se lahko tudi izguba prirastišča, ki pokaže, koliko podpornega tkiva je bilo že izgubljenega. Rentgenski posnetki pomagajo oceniti stanje čeljustne kosti okoli zob.
Na podlagi ugotovitev se določita stopnja bolezni in ocenjeno tveganje njenega napredovanja. Ti podatki so pomembni za pripravo individualnega načrta zdravljenja in določanje pogostosti poznejših kontrol.
Kako poteka zdravljenje?
Prvi cilj je zmanjšati količino bakterijskih oblog in umiriti vnetje. Pacient prejme navodila za pravilno ščetkanje ter uporabo medzobnih ščetk ali drugih primernih pripomočkov. Običajna zobna ščetka namreč ne očisti učinkovito vseh prostorov med zobmi.
Sledi profesionalno odstranjevanje mehkih in trdih oblog. Pri globljih obzobnih žepih sta lahko potrebna luščenje in glajenje zobnih korenin, pogosto imenovana tudi kiretaža. Zobozdravnik s posebnimi instrumenti odstrani obloge s površin korenin, ki jih pacient doma ne more doseči.
Po začetni terapiji sledi ponovna ocena. Če globoki žepi in vnetje vztrajajo, lahko parodontolog predlaga dodatno zdravljenje. Pri napredovali bolezni so v določenih primerih potrebni kirurški postopki, s katerimi se omogoči dostop do težko dosegljivih površin korenin, zmanjša globina žepov ali poskuša obnoviti del izgubljenega tkiva.
Antibiotiki niso samodejna rešitev za vsakega pacienta. Uporabijo se le v izbranih primerih in kot dodatek k mehanskemu odstranjevanju bakterijskih oblog.
Ali je izgubljeno kost mogoče dobiti nazaj?
Poškodb, ki jih je povzročil parodontitis, ni vedno mogoče povsem odpraviti. Zdravljenje je predvsem namenjeno ustavitvi napredovanja bolezni in ohranitvi zob. Pri določenih omejenih kostnih okvarah lahko pridejo v poštev regenerativni postopki, vendar niso primerni za vse primere.
Rezultat je odvisen od oblike okvare, stopnje bolezni, kajenja, splošnega zdravja, ustne higiene in sodelovanja pacienta. Realna pričakovanja mora po diagnostiki pojasniti parodontolog.
Zakaj je vzdrževalna terapija tako pomembna?
Paradontoza je kronična bolezen z možnostjo ponovnega zagona. Tudi po uspešnem začetnem zdravljenju so zato potrebni redni kontrolni obiski in profesionalno čiščenje. Pogostost se določi glede na stopnjo bolezni ter individualne dejavnike tveganja.
Na kontrolah zobozdravnik preveri stanje dlesni, globino žepov, krvavenje, higieno in stabilnost zob. Če se vnetje ponovi, ga je tako mogoče odkriti in zdraviti prej.
Za dolgoročni uspeh so ključni:
-
temeljito ščetkanje dvakrat dnevno,
-
vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov,
-
uporaba pripomočkov primerne velikosti,
-
opustitev kajenja,
-
dobra urejenost sladkorne bolezni,
-
redni pregledi in strokovno čiščenje.
Ustne vode so lahko v določenih obdobjih koristen dodatek, vendar ne nadomestijo mehanskega odstranjevanja oblog. Nekatere se uporabljajo le omejen čas in po navodilih zobozdravnika.
Kdaj se naročiti na pregled?
Pregled je priporočljiv ob ponavljajočem se krvavenju, otekanju ali umikanju dlesni, slabem zadahu in spremembah položaja zob. Pri majavosti, močnejši bolečini, izcedku ali nenadni oteklini je potrebna čimprejšnja strokovna ocena.
Paradontoza se pogosto razvija brez izrazitih simptomov, vendar jo je mogoče odkriti z razmeroma preprostim pregledom obzobnih tkiv. Pravočasna diagnostika, strokovno zdravljenje in dosledna domača higiena lahko pomagajo ohraniti zobe ter preprečiti nadaljnjo izgubo kosti.